Kvantna prepletenost in sinhronost dogodkov

Številna stoletja so ekstrasenzorna dojemanja, kot so telepatija, znamenja prihodnosti in jasnovidnost, veljala za läne fantazije, iluzije ali izume.
Materialisti¿ni pristop, ki prevladuje v znanstvenih krogih, a priori zanika kakršno koli "duhovno" resni¿nost. Razlog je v tem, da teh realnosti ni mogo¿e preveriti v laboratoriju.
Kljub temu imajo vsi ljudje nekaj podobnih izkušenj, kot jih zanika znanost. Na primer, lahko se spomnimo nepojasnjenih dogodkov, znamenj prihodnjih dogodkov ali sanj, ki se uresni¿ijo.
Te izkušnje so nam pogosto koristile. To käe, da niso bile iluzorne izkušnje.
Ti pojavi niso redki in prizadenejo vsakogar. Nekateri u¿enjaki, ki imajo bolj odprt um, so se tega vprašanja ¿eleli znanstveno lotiti. Spraševali so se, ali obstaja näin za razumevanje izven¿utnih izkušenj, ne da bi se zatekli k okultizmu, mitologiji ali psevdo-religiozni filozofiji. Knjiga pripoveduje o izkušnjah teh raziskovalcev.
Zdaj se kon¿no pojavljajo dokazi, ki znanstveno dokazujejo obstoj višje ravni zavesti.
Obstaja "kolektivni um", ki vsebuje ideje in misli, skupne celotnemu ¿loveštvu. To je psihi¿ni kozmos, ki ga lahko uporabimo v svojo korist. Iz tega kozmosa sprejemamo signale in informacije.
Leta 1980 je bila "quantum entanglement" eksperimentalno potrjena. Ta lastnost je znäilna za osnovne delce. Vsi delci (atomi, elektroni, fotoni) lahko komunicirajo med seboj, ne da bi trpeli zaradi prostorskih in ¿asovnih omejitev.
To je mo¿no v nasprotju s predpostavkami materialisti¿ne fizike.
Komunikacija med osnovnimi delci poteka v dimenziji, ki ni podrejena znanim fizikalnim zakonom. To dimenzijo lahko primerjamo z "univerzalnim umom".
Poskusi "Projekta globalne zavesti", izvedeni na univerzi Princeton, so nedvomno pokazali obstoj svetovne zavesti.
Knjiga opisuje tako imenovano teorijo "kolektivne podzavesti", ki jo je razvil slavni psihoterapevt Carl Gustav Jung. Jungova teorija je zelo podobna novoplatonskemu konceptu "Anima mundi". Te teorije potrjujejo napovedi kvantne fizike, ki so jih razvili ugledni znanstveniki in nobelovci.
Kvantna fizika dokumentira obstoj ravni, imenovane "ne-lokalna". Na tej ravni osnovni delci kljub temu, da jih lo¿ujejo velike razdalje, vedo vse drug o drugem in se obnašajo, kot da bi bili eno.
Iz materialisti¿ne vizije vesolja, ki popolnoma temelji na snovi, naklju¿no zdru¿eni, se ¿loveštvo pomika k novemu näinu razumevanja resni¿nosti, kjer snov in psiha sobivata in se integrirata.
Medtem ko klasi¿na fizika ostaja prevladujo¿a v svetu, ki je zaznavna za naša ¿utila, se pojavljajo nove stopnje resni¿nosti z psihi¿nimi vsebinami.
Na kvantni ravni klasi¿na fizika ne velja ve¿. Materialni del kozmosa sam ne opravlja svoje funkcije. Potrebuje psihi¿no dimenzijo, to je nadaljnjo raven, nelokalnost.
I Na tej ravni celo vesolje postane eno. Ni ve¿ iz materije, temve¿ iz energije in informacij, koordinira pa ga sila harmonije, brez katere bi obstajal samo kaos.
V najbolj skritih ravneh resni¿nosti snov ne more brez psihe. Podobno potrebuje psiha materialni del, da se izrazi.
To zavedanje spremlja ¿loveštvo do novega evolucijskega preskoka, po katerem bo materialisti¿na prevlada prenehala.
Vzpostavila se bo doba sodelovanja med psiho in materijo. Pojavi, ki jih zdaj zanikajo, na primer zunaj¿utna zaznavanja, bodo postali dediš¿ina v splošni rabi v vsakdanjem ¿ivljenju.